ponedeljek, 14. november 2011

Novica št. 1

Pripravlja se nekaj velikega :D
Preveč ne smem povedat :) Kooomaj že čakam...
Prvi hint izveste verjetno že ta teden :D
uuuuuuuuuuuu :)

                                                      Photo: Neža Plestenjak

ponedeljek, 7. november 2011

bald is beautiful too

                                                          Deandra Soares

petek, 4. november 2011

make up

Danes in še v prihodnje bom povedala tudi kaj o make upu. Sploh če imate tako obliko alopecije kot jaz ko nimate ničesar. Seveda, če imate lasni sistem ali lasuljo je fino poskrbet še za celostno podobo, ker potem se hitreje opazi, da nimate obrvi in trepalnic recimo. Jaz, ki pa sem brez vsega, pa se mi zdi, da bi čudno izgledalo, če bi imela narisane obrvi in gor trepalnice. Za trepalnice bi sicer bilo za probat, ampak ne vem če se mi ljubi ukvarjat s tem :D Ampak to sem pač jaz...
Danes bi rada povedala malo o obrveh. Ko sem jaz izgubila svoje, smo iskali varanje, kaj bi se dalo naredit. Pa smo naleteli na permanentni make up. Vsaj v tistem salonu v katerem sem bila jaz, so nas malo nategnili. Excuse my french. Skos so nam govorili, da bo to izgledalo kot naravno. Čisto kot naravno! Ne bom trdila, ker nisem sigurna ampak mislim, da so celo rekli, da se bo videlo vsako "dlakico" posebaj. Ali pa sem jaz to tako razumela, ker so mi skos ponavljali, da bo to tako kot naravno. Anyway... Gre seveda za nekakšno obliko tattooja, ki se obdrži na koži cca 5 let. Ne bom lagala, zadeva je boleča. Pa imam razmeroma visok prag bolečine. Najhuje je čisto ob straneh, kjer ni nič maščobe in je samo koža in kost. Jajks :S
Zadeva na koncu izgleda pač identično, kot da si jo narišeš. Oziroma pobarvaš. Super, fino, fajn, mene je samo to zmotilo, ker so ves čas govorili da bo to popolnoma naraven videz pa to pač ni. Žal. Seveda nimamo nekaj veliko izbire, tako da je tudi to ok. Sem šla malo pogooglat zdej slike permanentnih obrvi pa sem zelo presenečena. Povsod so take slikice, kot so meni tam razlagali, da bo to izgledalo. Torej vsaka dlakica posebaj. Morda pa zdaj to res počnejo tako. Jaz sem jih dala delat cca 10 let nazaj verjetno.
Ko so mi te moje obrvi počasi izginjale  je bilo to to kar se tiče mojega ukvarjanja z njimi :D
Za vse vas, ki pa vas zanima še kaj drugega pa tukaj nekaj nasvetov:

Permanentni make up  Seveda je zadeva ok, če si jih tako ali tako narišete, pa se vem tako ni potrebno vsak dan ukvarjat s tem, ampak imate vsaj za pet let mir.


      Takole sem mislila, da bo to izgledalo in vsaj v tujini vidim da kar delajo tako. Kako je pri nas ne vem...

  Nekako tako pa je to izgledalo pri meni, samo z bolj ostrimi robovi, pa čisto enobarvno. Tukaj izgleda tole u bistvu prav super :)

Eyeliner  Lahko si jih vsak dan sami narišete z eyelinerjem.
Ne najdem nobene fajn slikice. Vglavnem lahko si jih narišete polne ali pa črtice kot dlakice.

Da pa se ne boste preveč matrali, so vam tele super šablonce v veliko pomoč.
Kot vidite na sliki pa to ni primerno samo za nas, ki nimamo obrvi, ampak tudi za vse tiste, ki jih imajo, saj si jih s tem pripomočkom zelo hitro in enostavno lahko povdarijo.

Te šablonce lahko kupite preko spletne strani www.lasnisistem.com

To je to, kar se tiče obrvi. Če ima kdo še kakšne fajn ideje pa le na plan z nimi :)

sreda, 2. november 2011

Zanimive prigode iz sveta gologlavčkov :)

Lansko leto, ko smo se z družino odpravljali proti Korziki smo se kakopak ustavili še v Pisi. Ko smo delali že x-to sliko obešanja po stolpu :) vidim, kako me opazuje gruča indijcev. Pa si mislim ok nič posebnega... tako je vsak dan v Matejinem svetu :) Potem pa ena od indijk pride do mene in me vpraša, če se lahko slika z mano. Hm, kaj, zakaj?? Nekaj je nabluzila, še sama ne vem kaj in že se je postavila zraven mene in na drugi strani so moški škljocali s svojimi fotoaparati. Potem se je pridružila še ena indijka in spet šklocanje, in še ena indijka in spet šklocanje. Mislim bilo je noro. Z možem sva se samo smejala in ko je bilo konec nama ni bilo jasno kaj se je zgodilo :D Prav smešni so bili. Niti mi ni bilo popolnoma jasno zakaj sem jim TAKO ZELO zanimiva. Vem, da so nekateri indijski menihi pobriti. Prebrala pa sem tudi, da si tam ljudje pobrijejo glave, ker naj bi s tem očistili svoje telo. Nekako tako.
Pa še slikice :)



petek, 7. oktober 2011

obljuba dela dolg



No ja... Jaz je vseeno ne bom uresničila.
Govorim namreč o posnetku, ki sem ga obljubila ko sem imela predavanje.
Posnetek je namreč zelo slabe kvalitete in ga nima smisla sploh kazat. Sem nekaj časa tuhtala ali ga naj vseeno pokažem ali ne ampak res nima smisla, ker to ni kvaliteta, ki jo jaz želim, kar se tiče posnetka in predavanja, tako da ko izvedem naslednje predavanje vam bom to sporočila in vse pokazala tako kot je treba.
Hvala za razumevanje :)

sobota, 20. avgust 2011

dopust!!!!

Končno na dopust... brez las ja... pa kaj!!!! (samo na golo bučko je treba pazit da je sonce ne opeče)  :D








torek, 5. julij 2011

Fu****g perfect!

Spot sicer ni vezan na nas ampak besedilo je pa že pravo :)
We ARE fu***ng perfect!!! Jaz še nisem videla kakšnega pravila, ki bi govoril o tem kaj je prav in kaj je normalno! Prav nasprotno! Vsak je drugačen!!! Zakaj potem jaz nebi imela las?!
Im bald And im proud!!!! Holla! :D

petek, 24. junij 2011

Intervju na blogu slavnih

 Kolegica Špela Jereb je naredila en luštn intervju z mano in ga dala na svoj blog slavnih. Zelo je lušten in zelooo sem vesela ker bo sedaj še več ljudi vedelo za alopecijo saj ima Špela veliko število ( predvsem moških) oboževalcev :)
Špeli sem zelo hvaležna, saj meni res veliko pomeni da čimveč ljudi ve za alopecijo.
Kliknite na povezavo in poglejte kako je super. Špela in intervju :)



http://www.najnaj.si/blogi-slavnih/spela-jereb/130/Sem-brez-las!!!-Pa-kaj!.html

ponedeljek, 20. junij 2011

sreda, 8. junij 2011

Alopecija pri živalih

Tole je pa tudi zame nekaj čisto novega! Danes sem naletela na to informacijo, da tudi psi lahko dobijo alopecijo. In predvidevam, da tudi vse ostale živali potem. Sem vmes še malo pogooglala in ugotovila da obstaja tudi pri ostalih živalih. Tole pa je recimo šimpanz z alopecijo. In mi je dalo prav mislit... Ko ga gledam (in ostale živali) se mi zelo smilijo in so mi full boščki :( Sebe pa ne dojemam tako. Ali potem tudi drugi, ko vidijo mene tako čutijo? Ali pa se samo meni tako smili ker so to uboge živalice, ki si ne znajo pomagat? Ne vem... presenetlo me je... Drugače se mi pa zdi, da ima ena naša zlata ribica v ribniku alopecijo ker ima čudne luske. Pa nekje so nekje niso.. Aja pa naša trava ima alopecijo :D (ker nam kuža lula na travo in potem poleti tam travo požge in je polno takih krogcev kjer ni trave)

                                              hairless chimps suffering from alopecia universalis   

Še stran o psih in alopeciji : http://www.peteducation.com/article.cfm?c=2+2111&aid=421
in o šimpanzu : http://weeklyworldnews.com/mutants/7727/ashes-the-hairless-chimp/

torek, 7. junij 2011

bald is beautiful too



 
Amber Rose. Zelo cute!
Nekateri se prostovoljni pobrijejo in izgledajo prav super!!
Zakaj pa bi se mi mogli skrivat?!

sreda, 1. junij 2011

Prispevek s Šouvizijo

Tale prispevek smo posneli s Šouvizijo pred dnevi. Prav lušno je izpadlo. Zelo so zanimivi vedno komentarji ljudi. Nekaj v zvezi s telefonom :D :D :D
Poglejte si ga in pokomentirajte ;)

ponedeljek, 30. maj 2011

Gologlavčki

Predstavljam vam naše gologlavčke.

S skupino za samopomoč, smo se odločili, da bomo naredili kakšno akcijo, da bi ljudem z alopecijo pomagali. In smo se odločili, da jaz sešijem punčke in fantke brez las. Ko sem razvijala idejo sem prišla do takih povštrčkov, ki so prav fletni :)
Kmalu jih bomo začeli prodajati in izkupiček od prodaje namenili za nakupe lasnih sistemov za tiste, ki si jih ne morejo privoščiti, saj so kar dragi ampak resnično izboljšajo kakovost življenja.
Komaj čakam, da grejo v prodajo in da čimprej komu pomagamo.
Ko bomo cel projekt sfiniširali bom seveda sporočila na blog informacije kje in kako se jih bo dalo kupiti.


p.s. vsak gologlavček bo drugačen ("oblačilca") in unikaten.

četrtek, 19. maj 2011

Skupina za samopomoč ob izgubi las

Ne morem verjet da nisem še pisala o tem kaj več! Evo bom pa sedaj. Bolje pozno kot nikoli!
Trenutno gre še za skupino ampak bomo vsak čas postali društvo - o tem bom poročala.
Če bi kdorkoli želel pogovor ali kakšen nasvet se vedno lahko obrne na skupino za samopomoč. Vsako leto se tudi dobimo v Kranju. O tem vse piše na spletni strani : 

http://www.lasnisistem.com/index.php?IzpisVsebineMenija=1&iIdMeni=86

sreda, 18. maj 2011

Manekenka brez las

Danes pa predstavljam model iz Nove Zelandije. Ona je zelo dobro izkoristila svojo bolezen, saj pravi, da če ima gor lasuljo ali lasni sistem (ne vem kaj nosi) je bolj komercjalna, če je brez je pa bolj edgy. Tako lahko zajame vse stile modnega sveta. Prav cool!
Predstavljam Anno Fitzpatrick

torek, 17. maj 2011

National alopecia areata foundation



National alopecia areata foundation je fundacija, ki se ukvarja z alopecijo v širšem smislu.
Zbirajo denar za raziskave in odkrivanje zdravil, poučujejo ljudi o alopeciji in so v veliko podporo vsem bolnikom.
Vsako leto organizirajo tudi konferenco na kateri se dogaja res veliko. Od srečanja,  veliko animacij za otroke, predavanja... Letos se konferenca odvija v Los Angelesu  od 23. do 26. junija. Glavna tema pa bo to, da so uspeli odkriti 8 genov, ki "so krivi" za alopecijo.
Baje je na teh konferencah cel žur ampak se mi letos nismo odločili it, ker smo bili malo prepozni za rezervacije in so sedaj karte že zelooooo drage. Če pa koga zanima in bo šel pa naj poroča, kako je bilo :)

Če koga zanima kaj več o konferenci ali pa o alopeciji na splošno naj si pogleda njihovo spletno stran bolj natančno.

www.naaf.org

ponedeljek, 9. maj 2011

ena lepa gologlava fotka...

Tale fotka mi je zelo lušna. Ne vem zakaj imam glavo dol. Verjetno sem se smejala ker vedno ko se greve z mojo prijateljico Nežo fotkat se smejive ko nore pa brez bojnih ran tudi ne gre :)
P.S. njena ideja je sicer bila da zlezem notri v travo pa  zaradi strahu da bi me kak žužek pojedel ni šlo dlje :D

Hvala moja Neža, ker znaš mojo glavo narediti tako lepo :*

torek, 3. maj 2011

Tudi princu Williamu ni bilo prizaneseno :)

Ja, zgodi se tudi najbogatejšim, najlepšim (meni sicer ne ampak verjetno je večini britankam :), skoraj pravljičnim osebam :)
Pa se mi zdi da mu popolnoma nič ne manjka. Ne tako, ne drugače...
Pa vam?

ponedeljek, 18. april 2011

Članek o golih glavah :)



Vizita.si večkrat objavi kaj o alopeciji in mi je to zelo všeč!
Tale pa je najnovejši.
Ponavljajo za mojim "bald is beautiful too" ;)
Odlično! Če bi še drugi mediji več pisali o tem bi bilo pa še bolj super!


http://vizita.si/clanek/novice/zakaj-je-paris-hilton-ostala-brez-las.html

sreda, 13. april 2011

oddaja Dobro jutro

http://tvslo.si/predvajaj/dobro-jutro-3-del/ava2.94813342/

tukaj je povezava do oddaje kjer smo na kratko govorili o alopeciji.
 prestavite filmček proti koncu ker smo samo na koncu govorili o tem ene 5minutk :)

nedelja, 10. april 2011

Delček članka iz revije Jana

Sprejela sem se! Natisni
 
Pošlji prijatelju
sreda, 14. julij 2010

Teaser
Pred petimi leti se je odločila, da se ne bo več skrivala za lasuljami in da bo po svetu hodila takšna, kakršna je.
Štiriindvajsetletna Mateja Osredkar je v puberteti v letu dni izgubila lase, pozneje pa še obrvi in trepalnice. Zbolela je za alopecio areato – precej neraziskano avtoimunsko bolezen, ki ji laično pravijo tudi alergija na lastne dlake. Bolezen (za katero so vzrok okvarjeni geni, ni pa nujno, da se sproži) menda prizadene kar dva odstotka vsake populacije, torej tudi 40.000 Slovencev. Zaradi številnih zadržkov, strahom pred sprejetjem v družbi in tabujev okoli bolezni se le redko kdo razkrije tako, kot se je Mateja. Pred petimi leti se je namreč odločila, da se ne bo več skrivala za lasuljami in da bo po svetu hodila takšna, kakršna je. Brez las. S svojo pozitivno energijo in zgledom bi rada spodbudila tudi druge bolnike, da se sprijaznijo z boleznijo in s svojim videzom. Tako bodo lahko srečneje živeli, pravi. Da ima zadaj na glavi manjši krogec brez las, je pri njenih dvanajstih letih ugotovila frizerka. Ko sta šli z mamo k zdravniku, je ta hitro ugotovil, da gre za alopecio areato, bolezen, za raziskavo katere v ZDA vsako leto namenijo na milijone dolarjev, pa še niso kaj dosti odkrili. »Trenutno vedo, da so vzrok zanjo okvarjeni geni, ni pa nujno, da človek res zboli. Sprožilci so lahko stres, nekatera cepiva, zdravila, visoka temperatura … Teoretično jo ima lahko vsakdo, a se to ne vidi, dokler se ne pojavi prvi goli krog. Včasih je to na bradi, nadlakteh ali nogah pri moških, na kar večina sploh ni pozorna. Zdravila ni, so pa različne terapije, obsevanje z visokogorskim soncem, posebne injekcije v podkožje na glavi … vendar nič ne učinkuje zagotovo, predvsem pa dlak večinoma ne povrne trajno. Navadno začnejo spet izpadati, brž ko se človek neha zdraviti,« pravi Špela Šeme, ustanoviteljica skupine za samopomoč bolnikov z alopecijo, ki je pri trinajstih tudi sama zbolela. Med magistrskim in doktorskim študijem v San Franciscu je po naključju spoznala ustanovitelje NAAF (National Alopecia Areata Foundation), in ko je videla, kaj vse tamkajšnje skupine za samopomoč naredijo za zmanjšanje pretresa ob izpadanju las ter za ozaveščanje javnosti, se je po vrnitvi v Slovenijo odločila svoje izkušnje in znanje deliti z ljudmi v Sloveniji. »Predvsem gre za psihološki izziv, saj to ni smrtna bolezen,« nadaljuje. »Ljudje smo družbena bitja in vsako okolje ima svoje norme. Od deklet in žensk se nekako ne pričakuje, da hodijo naokoli gologlave. Takšne hitro dobijo stigmo, da so obritoglavke, narkomanke ali pač na smrt bolne. Da ne govorim o tem, kako vidimo sebe. Večina žensk si je preprosto bolj všeč z lasmi, zato se res izjemoma odločajo, da se kažejo gologlave. Pa še naporno je neprestano pojasnjevati vedno eno in isto, torej, zakaj si brez las.«
Več v Jani št. 28, 13.6.2010


Tekst: Katja Božič, foto: Jaka Koren

torek, 29. marec 2011

Miss z alopecijo








Lani je bila v Ameriki izbrana miss Delaware, ki je dvignila kar nekaj prahu. Pa ne v slabem smislu ampak je punca res to izkoristila in predstavila alopecijo širi Ameriki in tudi ostalemu svetu. Meni je to zelo super, ker predstavlja točno to v kar jaz verjamem. Samo zato ker nimaš las še ne pomeni da nisi lep in da ne moreš početi takih stvari.Tako kot pri vsaki drugi osebi je pomembno da človek žari lepoto. Lahko imaš najlepšo punco na svetu pa če ne žari nekaj posebnega in veselja in sreče je vse skupaj brezveze. Ne vem, morda sem malo pristranska ampak meni je zgoraj na levi strani še malo lepša. Taka z značajem je :D
Čeprav to morem rečt. Malo se mi čudno zdi ker ko gledam njene slike brez lasnega sistema ima ta punca fullllllllllllllll las. Pa niti ne vidim kakšnih krogcev brez las. Ne vem... Ne mislim da laže ali kaj takega ampak to je res fulll enih las! :) Če bi jih jaz imela toliko bi si jih ziher pustila rasti ker to je že ornk enih las :) Ko sem bila noseča mi jih je zraslo tistih 50 pa sem mislila da sem vsa "čupava" :D :D
No toliko o tej punci, ki je lani kar veliko naredila za prepoznavnost alopecije v svetu.
Pa še en filmček :

sreda, 9. marec 2011

Lasni sistem

Danes bi rada povedala nekaj več o lasnih sistemih. Prepričana sem, da veliko ljudi, ki ima kakršnekoli težave z izgubo las ne ve, da obstaja ta super rešitev, če želimo plešo skriti. Tako moški kot ženske.
Veliko ljudi postane zmedenih v čem je sploh razlika med lasuljo in lasnim sistemom. Razlika je precejšnja!
Lasulje so narejene iz umetnih las, imajo grdo debelo mrežico, ni narejena po kalupu glave in je lahko prevelika kar je zelo neprijetno, se premika in je zelo vroča, kar je poleti zelo neprijetno, pa še kaj bi se našlo.
Lasni sistem je pa narejen iz pravih las, ima tanko mrežico, ki se popolnoma prilega vaši glavi in je pritrjena z "limčki" na vašo glavo kar pomeni da se nikamor ne premika in greš lahko z njo skočit s pedalom pa se nič ne bo zgodilo :)
Kako do lasnega sistema?
Kontaktirajte :
04 5329 664( podjetje FI POTENCIAL d.o.o. )
031 444 868 ( dr. Špela Šeme )
031 302 367 ( Robin Šuc )
se naročite na konzultacijo, ko pa se boste zares odločili za nakup lasnega sistema pa bo izgledalo nekako takole:
Najprej vam naredijo kalup glave, da je lasni sistem res čisto po vaši obliki glave, izberete dolžino in barvo las.

                                    
takole izgledajo "limčki", ki se nalimajo na lasni sistem:

tukaj pa je prikaz kako tanka je mrežica in se na čelu res ne vidi da imate lasni sistem saj se lepo vsak lasek posebaj vidi kot da raste iz vaše glave.


 pa še primer before and after:



p.s. tole ni reklama. jaz nimam nič od tega! Želim samo ljudem ki bi jim to pomagalo predstaviti boljšo alternativo lasuljam. Ker sem tudi sama doživela to razliko in koliko samozavesti, novih izkušenj (plavanje, potapljanje, res karkoli želite), in manj obremenjevanja glede tega kaj imaš na glavi, se vidi, se kaj premika... človek dobi, ko nosi lasni sistem.

vse fotografije vzete iz strani www. lasnisistem.com, kamor se obrnete tudi za več informacij.

ponedeljek, 7. marec 2011

bald is beautiful too

Tokrat pa pobrita Natalie Portman. Če bi bila še malo bolj na balin bi ji še bolj pasalo ;)
Samo zato, ker ima malo manj las ni nič manj lušna.

sreda, 2. marec 2011

popolni ljudje

Takole, ko berem vaše komentarje pa pišete kako mi čestitate za moj pogum in da me občudujete, pa vas razumem zakaj tako mislite na nek način, po drugi strani me pa razmišljanje o tem vedno znova pripelje do tega, da se mi to ne zdi prav. Pa ne za komplimente same. Bohnedaj (pa nisem verna) :) Hvala za vse komplimente!! Ampak zato, ker ko pogledamo nekoga, ki je tak kot jaz dobimo take občutke. Če tako pomislimo, je samo bolnikov z alopecijo pri nas 40.000, kje so še vsi invalidi, pa vsi slepi, gluhi, ljudje z ostalimi tisočimi bolezni (en čas je bila na kanalu a ena super oddaja o skupini ljudeh k raznimi težavami in boleznimi npr. luskavica, pretirano potenje, težave pri spolnosti, ena je imela neke težave pri odvajanju blata,... ), torej tudi taki, ki bi najprej rekel da to ni nič posebnega ampak primer tudi ljudem z luskavico je verjetno zelo neprijetno in velikokrat so pretirano oblečeni samo zato da ne pokažejo svoje kože. In tako je vsem tem ljudem. Če bi po občutku govorila ker seveda za točne številke ne vem, bi rekla da nas je 80% takih, ki imamo kakršnekoli težave zaradi katerih nam je neprijetno. No tukaj pa potem pridem do tega dela ko rečem: čakaj malo!!
Zakaj se še vedno dogaja, da ljudje bulijo v invalide, da imajo za punco, ki je brez las razne opazke, da se moški, ki izgublja lase močno obremenjuje in sekira, kljub temu da statistično vsak drugi moški izgubi lase in bi to moralo biti nekaj popolnoma normalnega (halo!), da se ljudje z luskavico počutijo neprijetno poleti ko je treba pokazati kožo??? itd., itd., itd....
Vem, tak je pač svet in nikoli ne bo drugače, tudi če se neka punca brez las razburja in se postavi na trepalnice (če bi jih imela :) ) , bo vedno tako. Ampak vseeno mi nikoli ne bo šlo v glavo kako je mogoče da nismo "normalni" mi navadni ljudje s križi in težavami ampak tista peščica ljudi ,ki so na videz popolni. Po možnosti celo tisti iz revij :S
I rest my case :D

p.s. še pripomba, ki sem se jo spomnila. Ko se je moj mali še peljal v vozičku sem bila na vsakem sprehodu prav penasta od jeze, ker šele ko sem morala vozit voziček, sem videla kako slabo je poskrbljeno za ljudi z vozički. Na mnogo mestih ni rampic kjer bi morale biti,  trgovine imajo na osko nabasane cunje, da se z vozičkom ne moreš prerinti skozi, ko sem bila na Dunaju in se vozila s podzemno je super poskrbljeno za vse, ki imajo noge saj so takoj pri izstopu stopnice, jaz pa sem morala iskati dvigala ko nora, ker jo vedno nekje daleč v nekih kotih. Na glavni postaji nekje kjer je precej narkomanov in tudi policajev celo goro, je bilo dvigalo nekje skrito izza ovinka in tam so bili eni dilerji in sem mislila da me bo konec od strahu ker sem morala z otrokom mimo njih da sem prišla na ta blesavi lift. V mnoge trgovine in restavracije prideš po stopnicah. Pa tudi če so samo dve je to velik problem. In sem se počutila prav jezno ker nisem morala it tja kamor sem želela in kamor ostali lahko pridejo. Še bolj sem bila pa jezna ker sem vedela da mi vozička kmalu ne bomo več potrebovali, invalidi ga pa potrebujejo ves čas in so zelo prikrajšani. Samo en primer kako ljudje ne pomislimo na "drugačne". grrrrrrrrrrrrr
                     

torek, 1. marec 2011

o meni...

Zdaj je počasi res čas, da napišem nekaj več o sebi :)
Ko sem bila stara borih 12 let, sva šle s prijateljico k frizerju ker se je začelo novo šolsko leto in sva hotele biti še posebaj lepe :) Ko me je frizerka frizirala, je opazila na zatilju manjši krogec brez las in mi je svetovala da se grem pokazat zdravniku. Bilo mi je malo čudno ampak nisem delala neke panike okoli tega. Aja kot zanimivost: takrat če si dal za frizerja 3000sit si že bil šokiran in skoraj ogorčen koliko računajo :D Anyway :) Potem se niti ne spomnem kako je bilo. Verjetno sem povedala mami in sem šla do otroške zdravnice, ki mi je dala napotnico za dermatologa. In potem se je začelo... Mislim da sem kakšne 4 leta hodila non stop na dermatologijo. Vseh obiskov se niti ne spominjam. Spominjam se samo delčke nekaterih. Da smo imeli pogovor pri dermatologu in ne vem kaj je točno povedal, ampak vem, da je mene poslal ven iz ordinacije, da se je na samem pogovoril z mojo mami in da sem se takrat fejst zjokala. Očitno sem takrat res dojela da je to to. Spomnim se preiskav ščitnice, da so mi miljonkrat vzeli kri za preiskave, in da sem se vsake dva dni doma namazala po glavi z neko kremo, zjutraj vsedla na avtobus in odšla v Ljubljano na obsevanje glave (za kar sem pred kratkim izvedela, da je to recimo v Ameriki strogo prepovedano in če bi ti tam to delali bi jih lahko tožila in tožbo gladko dobila in bi bila danes miljonarka, ker ta obsevanja so zelo nevarna in povzročajo raka. super ne?! ) in ko sem tam pod lučko sedela mislim da kakšne 15min vsake dva dni sem si obrisala kremo iz glave in odšla na avtobus in v šolo, in pa še najbolj krvave preiskave ko sem dobila iglo v glavo za umrtvičenje in potem so mi izrezali košček kože, da so potem preverili ali so folikli delujoči ali ne. Mislim da se je izkazalo da so delujoči. In pa še odstranitev mandelnev in žrelnice.
Vse se sliši prav kruto ampak tako je to bilo. Po gorah preiskav in ko je dermatologija postala že moj drugi dom in ko so zdravniki postali brez idej kam bi me še poslali, se je začelo samo še tole : pridite čez eno leto nazaj na pregled. In potem sem obupala in nehala hodit ker nisem imela hodit po kaj. In to sem vedela jaz in vedeli so zdravniki.
Vmes sem še nosila razne kapice in klobuke ker je bilo še nekaj las, tako da je izgledalo kot da jih imam. Japajade :S Potem mislim da v osmem razredu pa sem začela nosit lasuljo. Ni bilo fun, ker prideš v šolo, vsi vejo kaj imaš na glavi... neprijetni občutki, sploh ko si najstnik je to res nekaj zelo neprijetnega. Po šoli se je govorilo vse mogoče, od tega da imam mačjo bolezen, da imam zajčjo bolezen (?!), da imam raka... recimo da precej normalno za najstnike, ki ne vedo kam bi z govoricam. Načeloma nisem imela nekih problemov, zaradi tega nisem izgubila prijateljev, enkrat sta se zbrala dva degena in mi kapico dala dol iz glave in sem vsa objokana zbežala na stranišče, pa enkrat sta dva sošolca imela za mano neke komentarje da zadaj nimam las kako sem čudna (očitno sta mislila da ne slišim) in sem cel čas tiste ure trpela v mukah in ko je bilo konec ure sem zbežala domov. Ja špricala sem že v osnovni šoli :) To je bilo to. Drugega se ne spomnim. Glede na to da znajo biti najstniki in tudi otroci (nevzgojeni) zelo žleht je bilo prav vredu :) Povsem normalno sem hodila ven s prijateljicami, tudi fante sem imela... ne vem res je bilo vse normalno. Enkrat v srednji šoli pa je mami preko strica izvedela da se da kupit pri nas lasne sisteme, ki so narejeni zelo dobro in se jih nalima na glavo tako da lahko brezskrbno tečeš, se potapljaš, greš na vlak smrti :)... in stric se je ponudil da mi ga bo plačal. Joj takrat sem jokala od veselja in hvaležnosti, potem pa me je postalo malo strah kako bo to izgledalo, ali bo vredu, pa komaj se navadiš na eno lasuljo in izgled zdaj bom spet drugačna... prijateljica je preposlušala mojih dilem še in še :) Ko sem jo dobila je bilo tako (kot tudi pri nakupi lasulje) bittersweet, ker si po eni strani vesel da si jo dobil in si misliš da ti bo malo olajšala življenje, po drugi strani pa tist grozen občutek - zakaj se mora to dogajati meni?!
Mislim da sem nosila lasni sistem potem še kakšne 3 leta, ampak vedno mi je šlo na živce česat te lase smotane ki niso moji :), pa menjat trakove (selotejpke) in sem si vedno želela da bi zbrala pogum in nebi nič nosila. Ko pa sem zares začenjala dobivat zoprn občutek, ko sem bila doma brez, pa sem si mogla dat na glavo lasni sistem ko sem šla ven sem rekla dovolj! To sem jaz! To kar sem doma sem jaz in zakaj si moram dat nekaj na glavo, da grem v svet?! Dala sem jo dol in še isti dan sva šla s fantom ven v kljub Vrhniških študentov in to je bilo to. Seveda mi je bilo malo čudno in nisem vedela kako bodo ostali reagirali ampak ni bilo nič posebnega. In od takrat nimam nič na glavi. Nisem niti enkrat več dala nič na glavo. Juhu! :) Žal mi je edino da se to ni zgodilo že prej. Sploh, ker sem hodila na srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo bi si to tam lahko komot privoščila :)
In sedaj sem poročena, imam dve leti starega sinčka in nimam občutka, da bi bila zaradi alopecije kdaj prikrajšana. Vsaj pri teh rečeh kot so ljubezen, družina in prijatelstvo kar pa je na koncu najpomembnejše. Morda pri kakšnih zadevah, ampak nimam nič proti temu da se moram za kakšne stvari bolj potruditi. Je potem občutek pri uspehu toliko boljši :)
That's me! :)
                                                         Photo by: Jaka Koren

sreda, 23. februar 2011

bald is beautiful too

Tole temo bom verjetno kar večkrat objavljala. Da vsem dokažem da lasje niso tisto kar delajo človekega lepega ampak človek sam in njegova energija, ki izžareva iz znotraj tako močno, da človek zasije z žarki lepote.

p.s. veliko jih ni v resnici bald (plešasti mi je tako čudna beseda :) ), ali pa so na balin postriženi, a pomembno je bistvo ;)

ponedeljek, 21. februar 2011

o alopeciji...

Alopecia je avtoimunska bolezen, ki prizadane 2% vsake populacije. Ponavadi se pojavi kot krogec na zatilju, ki se širi.
Obstaja več oblik alopecie:
- alopecia areata (majhni goli krogi po lasišču)
- alopecia totalis (izguba las po celem lasišču)

- alopecia universalis (izguba dlak po celem telesu)
                                                    Photo : Neža Plestenjak

- androgena alopecia (običajna moška ali ženska plešavost)

Kar 60% ljudi dobi alopecijo prav do 20. leta starosti kar je še posebaj težko, saj se v tem času še nekako iščeš in te razganja tako ali tako :) Jaz sem jo dobila pri 12ih letih. Komaj sem lezla proti puberteti in potem tak šok! Razlogi so različni a se mi zdi da tudi neznani. Največkrat omenjajo stres. Lahko se recimo zgodi, da otrok pade iz gugalnice, se močno ustraši in izgubi lase, ali pa doživljate kak inteziven strah,... Zdravniki preverijo tudi delovanje ščitnice in zobe. Morate pa imeti določen gen ki določa alopecijo. Če ga imate lahko kaj od tega sproži bolezen. Ni pa nujno. Super ne? Nič ni zagotovo, vse zavito v tančico skrivnosti... :S
In še nekaj spodbudnega... prav tako kot se alopecija prikrade v vaše življenje lahko tudi oddide. Ni nujno, da če izgubiš lase da bo tako do konca življenja. Nekaterim kar na enkrat začnejo lasje spet rasti nazaj. Meni so v nosečnosti rasli. Ne veliko, ampak če si popolnoma brez las, pa ti na glavi kar na enkrat začne rast 50 las se ti zdi veliko. Ko sem rodila so spet vsi izpadli.
Pri manjših oblikah izgube poraščenosti občasno pomagajo razne steroidne kreme ali injekcije. Slednje so izjemno boleče, koža oteče, rezultat pa je vprašljiv.
Nisem zdravnik in se tudi ne znam tako izražati, ampak vsi pravijo, da se alopeciji lajično reče, da gre za alergijo na lastne dlake.
Pa še tole: lasje izpadajo pri vsakem malo drugače. Pri nekaterih zelo hitro, pri nekaterih počasi, nekateri izgubijo tudi trepalnice in obrvi... nekateri ne...
Vsak malo drugače, a vedno je velik šok! Potem pa je od vsakega posameznika odvisno, kako se bo spoprijemal z njo in kako hitro jo bo do končno sprejel.

kdo, kaj, zakaj...

Moje ime je Mateja. Že 12 let imam bolezen alopecijo, a o moji zgodbi bolj natančno kdaj drugič.
Kar me znova in znova šokira je to, da ima vsako prebivalstvo 2% ljudi, ki imajo to bolezen, kar znese pri nas pribljižno 40000 ljudi. Kar je ogromno! In se mi zdi grozno škoda, da glede na to, da nas je tako veliko, da je to tak velik tabu, nihče ne ve za to, večina izmed teh 40000 ljudi pa se skriva, utaplja v žalosti in so nesrečni ker to imajo, morda mislijo da so "edini" na svetu ki to imajo (tako kot sem tudi sama na začetku mislila), saj se o tem enostavno ne govori. Ampak glede na število mislim da bi znanje o alopeciji moralo biti bolj razširjeno, da bi ljudje lažje sprejeli, ko bi videli nekoga brez las in se nebi čudil za kaj gre, posledično pa bi tudi vsi tisti z alopecijo lažje zaživeli, saj bi se počutili bolj sprejete, nebi imeli več občutka, da se morajo skrivat in bi bili srečnejši.
In tukaj pridemo do tistega zakaj. Zato, ker jaz in še mnogi drugi s to boleznijo želimo, da se o tem govori, da bolezen postane splošno znana in prepoznavna. S skupino za samopoč se trudimo na več načinov da bi ljudem predstavili alopecijo. Predstavili smo se že v več revijah, v oddajah na televiziji, sedaj pa se bomo razširili tudi na splet. Sama želim širiti novico o alopeciji in pa pozitivno energijo do te bolezni, saj jo ogromno bolnikov jemlje zelo resno in boleče, kar privede do takšnih in drugačih stisk. Želim pa tudi spodbuditi vse tiste, ki morda razmišljate, da bi zaživeli brez lasulj ali lasnih sistemov.
Nisem pisateljica, tako da morda ne bo vse slovnično pravilno, a bistvo bo povedano :)
Upam, da bo šla beseda o tem blogu naprej in pa, da se mi pridruži čim več takih, ki tako informacijo potrebujete ali pa samo želite vedeti nekaj o tem.

                                                      Photo by: Neža Plestenjak

Moje ime je Mateja.... sem brez las.... PA KAJ!  :D
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...