torek, 29. marec 2011

Miss z alopecijo








Lani je bila v Ameriki izbrana miss Delaware, ki je dvignila kar nekaj prahu. Pa ne v slabem smislu ampak je punca res to izkoristila in predstavila alopecijo širi Ameriki in tudi ostalemu svetu. Meni je to zelo super, ker predstavlja točno to v kar jaz verjamem. Samo zato ker nimaš las še ne pomeni da nisi lep in da ne moreš početi takih stvari.Tako kot pri vsaki drugi osebi je pomembno da človek žari lepoto. Lahko imaš najlepšo punco na svetu pa če ne žari nekaj posebnega in veselja in sreče je vse skupaj brezveze. Ne vem, morda sem malo pristranska ampak meni je zgoraj na levi strani še malo lepša. Taka z značajem je :D
Čeprav to morem rečt. Malo se mi čudno zdi ker ko gledam njene slike brez lasnega sistema ima ta punca fullllllllllllllll las. Pa niti ne vidim kakšnih krogcev brez las. Ne vem... Ne mislim da laže ali kaj takega ampak to je res fulll enih las! :) Če bi jih jaz imela toliko bi si jih ziher pustila rasti ker to je že ornk enih las :) Ko sem bila noseča mi jih je zraslo tistih 50 pa sem mislila da sem vsa "čupava" :D :D
No toliko o tej punci, ki je lani kar veliko naredila za prepoznavnost alopecije v svetu.
Pa še en filmček :

sreda, 9. marec 2011

Lasni sistem

Danes bi rada povedala nekaj več o lasnih sistemih. Prepričana sem, da veliko ljudi, ki ima kakršnekoli težave z izgubo las ne ve, da obstaja ta super rešitev, če želimo plešo skriti. Tako moški kot ženske.
Veliko ljudi postane zmedenih v čem je sploh razlika med lasuljo in lasnim sistemom. Razlika je precejšnja!
Lasulje so narejene iz umetnih las, imajo grdo debelo mrežico, ni narejena po kalupu glave in je lahko prevelika kar je zelo neprijetno, se premika in je zelo vroča, kar je poleti zelo neprijetno, pa še kaj bi se našlo.
Lasni sistem je pa narejen iz pravih las, ima tanko mrežico, ki se popolnoma prilega vaši glavi in je pritrjena z "limčki" na vašo glavo kar pomeni da se nikamor ne premika in greš lahko z njo skočit s pedalom pa se nič ne bo zgodilo :)
Kako do lasnega sistema?
Kontaktirajte :
04 5329 664( podjetje FI POTENCIAL d.o.o. )
031 444 868 ( dr. Špela Šeme )
031 302 367 ( Robin Šuc )
se naročite na konzultacijo, ko pa se boste zares odločili za nakup lasnega sistema pa bo izgledalo nekako takole:
Najprej vam naredijo kalup glave, da je lasni sistem res čisto po vaši obliki glave, izberete dolžino in barvo las.

                                    
takole izgledajo "limčki", ki se nalimajo na lasni sistem:

tukaj pa je prikaz kako tanka je mrežica in se na čelu res ne vidi da imate lasni sistem saj se lepo vsak lasek posebaj vidi kot da raste iz vaše glave.


 pa še primer before and after:



p.s. tole ni reklama. jaz nimam nič od tega! Želim samo ljudem ki bi jim to pomagalo predstaviti boljšo alternativo lasuljam. Ker sem tudi sama doživela to razliko in koliko samozavesti, novih izkušenj (plavanje, potapljanje, res karkoli želite), in manj obremenjevanja glede tega kaj imaš na glavi, se vidi, se kaj premika... človek dobi, ko nosi lasni sistem.

vse fotografije vzete iz strani www. lasnisistem.com, kamor se obrnete tudi za več informacij.

ponedeljek, 7. marec 2011

bald is beautiful too

Tokrat pa pobrita Natalie Portman. Če bi bila še malo bolj na balin bi ji še bolj pasalo ;)
Samo zato, ker ima malo manj las ni nič manj lušna.

sreda, 2. marec 2011

popolni ljudje

Takole, ko berem vaše komentarje pa pišete kako mi čestitate za moj pogum in da me občudujete, pa vas razumem zakaj tako mislite na nek način, po drugi strani me pa razmišljanje o tem vedno znova pripelje do tega, da se mi to ne zdi prav. Pa ne za komplimente same. Bohnedaj (pa nisem verna) :) Hvala za vse komplimente!! Ampak zato, ker ko pogledamo nekoga, ki je tak kot jaz dobimo take občutke. Če tako pomislimo, je samo bolnikov z alopecijo pri nas 40.000, kje so še vsi invalidi, pa vsi slepi, gluhi, ljudje z ostalimi tisočimi bolezni (en čas je bila na kanalu a ena super oddaja o skupini ljudeh k raznimi težavami in boleznimi npr. luskavica, pretirano potenje, težave pri spolnosti, ena je imela neke težave pri odvajanju blata,... ), torej tudi taki, ki bi najprej rekel da to ni nič posebnega ampak primer tudi ljudem z luskavico je verjetno zelo neprijetno in velikokrat so pretirano oblečeni samo zato da ne pokažejo svoje kože. In tako je vsem tem ljudem. Če bi po občutku govorila ker seveda za točne številke ne vem, bi rekla da nas je 80% takih, ki imamo kakršnekoli težave zaradi katerih nam je neprijetno. No tukaj pa potem pridem do tega dela ko rečem: čakaj malo!!
Zakaj se še vedno dogaja, da ljudje bulijo v invalide, da imajo za punco, ki je brez las razne opazke, da se moški, ki izgublja lase močno obremenjuje in sekira, kljub temu da statistično vsak drugi moški izgubi lase in bi to moralo biti nekaj popolnoma normalnega (halo!), da se ljudje z luskavico počutijo neprijetno poleti ko je treba pokazati kožo??? itd., itd., itd....
Vem, tak je pač svet in nikoli ne bo drugače, tudi če se neka punca brez las razburja in se postavi na trepalnice (če bi jih imela :) ) , bo vedno tako. Ampak vseeno mi nikoli ne bo šlo v glavo kako je mogoče da nismo "normalni" mi navadni ljudje s križi in težavami ampak tista peščica ljudi ,ki so na videz popolni. Po možnosti celo tisti iz revij :S
I rest my case :D

p.s. še pripomba, ki sem se jo spomnila. Ko se je moj mali še peljal v vozičku sem bila na vsakem sprehodu prav penasta od jeze, ker šele ko sem morala vozit voziček, sem videla kako slabo je poskrbljeno za ljudi z vozički. Na mnogo mestih ni rampic kjer bi morale biti,  trgovine imajo na osko nabasane cunje, da se z vozičkom ne moreš prerinti skozi, ko sem bila na Dunaju in se vozila s podzemno je super poskrbljeno za vse, ki imajo noge saj so takoj pri izstopu stopnice, jaz pa sem morala iskati dvigala ko nora, ker jo vedno nekje daleč v nekih kotih. Na glavni postaji nekje kjer je precej narkomanov in tudi policajev celo goro, je bilo dvigalo nekje skrito izza ovinka in tam so bili eni dilerji in sem mislila da me bo konec od strahu ker sem morala z otrokom mimo njih da sem prišla na ta blesavi lift. V mnoge trgovine in restavracije prideš po stopnicah. Pa tudi če so samo dve je to velik problem. In sem se počutila prav jezno ker nisem morala it tja kamor sem želela in kamor ostali lahko pridejo. Še bolj sem bila pa jezna ker sem vedela da mi vozička kmalu ne bomo več potrebovali, invalidi ga pa potrebujejo ves čas in so zelo prikrajšani. Samo en primer kako ljudje ne pomislimo na "drugačne". grrrrrrrrrrrrr
                     

torek, 1. marec 2011

o meni...

Zdaj je počasi res čas, da napišem nekaj več o sebi :)
Ko sem bila stara borih 12 let, sva šle s prijateljico k frizerju ker se je začelo novo šolsko leto in sva hotele biti še posebaj lepe :) Ko me je frizerka frizirala, je opazila na zatilju manjši krogec brez las in mi je svetovala da se grem pokazat zdravniku. Bilo mi je malo čudno ampak nisem delala neke panike okoli tega. Aja kot zanimivost: takrat če si dal za frizerja 3000sit si že bil šokiran in skoraj ogorčen koliko računajo :D Anyway :) Potem se niti ne spomnem kako je bilo. Verjetno sem povedala mami in sem šla do otroške zdravnice, ki mi je dala napotnico za dermatologa. In potem se je začelo... Mislim da sem kakšne 4 leta hodila non stop na dermatologijo. Vseh obiskov se niti ne spominjam. Spominjam se samo delčke nekaterih. Da smo imeli pogovor pri dermatologu in ne vem kaj je točno povedal, ampak vem, da je mene poslal ven iz ordinacije, da se je na samem pogovoril z mojo mami in da sem se takrat fejst zjokala. Očitno sem takrat res dojela da je to to. Spomnim se preiskav ščitnice, da so mi miljonkrat vzeli kri za preiskave, in da sem se vsake dva dni doma namazala po glavi z neko kremo, zjutraj vsedla na avtobus in odšla v Ljubljano na obsevanje glave (za kar sem pred kratkim izvedela, da je to recimo v Ameriki strogo prepovedano in če bi ti tam to delali bi jih lahko tožila in tožbo gladko dobila in bi bila danes miljonarka, ker ta obsevanja so zelo nevarna in povzročajo raka. super ne?! ) in ko sem tam pod lučko sedela mislim da kakšne 15min vsake dva dni sem si obrisala kremo iz glave in odšla na avtobus in v šolo, in pa še najbolj krvave preiskave ko sem dobila iglo v glavo za umrtvičenje in potem so mi izrezali košček kože, da so potem preverili ali so folikli delujoči ali ne. Mislim da se je izkazalo da so delujoči. In pa še odstranitev mandelnev in žrelnice.
Vse se sliši prav kruto ampak tako je to bilo. Po gorah preiskav in ko je dermatologija postala že moj drugi dom in ko so zdravniki postali brez idej kam bi me še poslali, se je začelo samo še tole : pridite čez eno leto nazaj na pregled. In potem sem obupala in nehala hodit ker nisem imela hodit po kaj. In to sem vedela jaz in vedeli so zdravniki.
Vmes sem še nosila razne kapice in klobuke ker je bilo še nekaj las, tako da je izgledalo kot da jih imam. Japajade :S Potem mislim da v osmem razredu pa sem začela nosit lasuljo. Ni bilo fun, ker prideš v šolo, vsi vejo kaj imaš na glavi... neprijetni občutki, sploh ko si najstnik je to res nekaj zelo neprijetnega. Po šoli se je govorilo vse mogoče, od tega da imam mačjo bolezen, da imam zajčjo bolezen (?!), da imam raka... recimo da precej normalno za najstnike, ki ne vedo kam bi z govoricam. Načeloma nisem imela nekih problemov, zaradi tega nisem izgubila prijateljev, enkrat sta se zbrala dva degena in mi kapico dala dol iz glave in sem vsa objokana zbežala na stranišče, pa enkrat sta dva sošolca imela za mano neke komentarje da zadaj nimam las kako sem čudna (očitno sta mislila da ne slišim) in sem cel čas tiste ure trpela v mukah in ko je bilo konec ure sem zbežala domov. Ja špricala sem že v osnovni šoli :) To je bilo to. Drugega se ne spomnim. Glede na to da znajo biti najstniki in tudi otroci (nevzgojeni) zelo žleht je bilo prav vredu :) Povsem normalno sem hodila ven s prijateljicami, tudi fante sem imela... ne vem res je bilo vse normalno. Enkrat v srednji šoli pa je mami preko strica izvedela da se da kupit pri nas lasne sisteme, ki so narejeni zelo dobro in se jih nalima na glavo tako da lahko brezskrbno tečeš, se potapljaš, greš na vlak smrti :)... in stric se je ponudil da mi ga bo plačal. Joj takrat sem jokala od veselja in hvaležnosti, potem pa me je postalo malo strah kako bo to izgledalo, ali bo vredu, pa komaj se navadiš na eno lasuljo in izgled zdaj bom spet drugačna... prijateljica je preposlušala mojih dilem še in še :) Ko sem jo dobila je bilo tako (kot tudi pri nakupi lasulje) bittersweet, ker si po eni strani vesel da si jo dobil in si misliš da ti bo malo olajšala življenje, po drugi strani pa tist grozen občutek - zakaj se mora to dogajati meni?!
Mislim da sem nosila lasni sistem potem še kakšne 3 leta, ampak vedno mi je šlo na živce česat te lase smotane ki niso moji :), pa menjat trakove (selotejpke) in sem si vedno želela da bi zbrala pogum in nebi nič nosila. Ko pa sem zares začenjala dobivat zoprn občutek, ko sem bila doma brez, pa sem si mogla dat na glavo lasni sistem ko sem šla ven sem rekla dovolj! To sem jaz! To kar sem doma sem jaz in zakaj si moram dat nekaj na glavo, da grem v svet?! Dala sem jo dol in še isti dan sva šla s fantom ven v kljub Vrhniških študentov in to je bilo to. Seveda mi je bilo malo čudno in nisem vedela kako bodo ostali reagirali ampak ni bilo nič posebnega. In od takrat nimam nič na glavi. Nisem niti enkrat več dala nič na glavo. Juhu! :) Žal mi je edino da se to ni zgodilo že prej. Sploh, ker sem hodila na srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo bi si to tam lahko komot privoščila :)
In sedaj sem poročena, imam dve leti starega sinčka in nimam občutka, da bi bila zaradi alopecije kdaj prikrajšana. Vsaj pri teh rečeh kot so ljubezen, družina in prijatelstvo kar pa je na koncu najpomembnejše. Morda pri kakšnih zadevah, ampak nimam nič proti temu da se moram za kakšne stvari bolj potruditi. Je potem občutek pri uspehu toliko boljši :)
That's me! :)
                                                         Photo by: Jaka Koren
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...